TUJCI I
V vrsti za kruh
v vrsti za odejo
v vrsti za
posteljo
stojijo
premikajo kot
sence sveta
živijo kot
imaginarne podobe
enaindvajsetega
stoletja
razmetane po
polju
brezimnih figur
potujejo čez
oceane in reke
potujejo mimo
mest in ljudi
mimo vasi
skozi žico
potujejo
ubijajo za
korak naprej
samo naprej
naenkrat so tu
kot iz misli
plazeče sence
vesti
kamere so polne
njihovih črnih oči
otrok in žensk
taborišča
šotorov in smetja
nočemo vedeti
nočemo jih
videti
ogenj ugasne
karavana gre dalje
Iz knjige VIŠEGLASJE: Zbornik odabranih pesama 8. Evropskog Fejsbuk pesničkog festivala
Više o knjizi:
